Na valovih življenja

Življenje je kot morje – enkrat mirno in prijazno, drugič temno in razburkano. Vzponi in padci so njegovi naravni sestavni deli. Brez vzpona ni padca in brez padca ni vzpona. Vse to je naravno in normalno, dogaja se vsem, ne le nam.

To je včasih težko dojeti, še posebej takrat, ko smo sredi razburkanega obdobja, ko smo prepričani, da se je cel svet zarotil proti nam, ko se sprašujemo, zakaj se to dogaja prav nam. Ampak, dragi moji, to se dogaja vsem. Vsi imajo svoje težave, vsi imajo svoje rane, svoje travme.

Razlika je le v tem, kako nanje gledamo. Bomo naše težke izkušnje vzeli kot napad nase, kot znak, da nas življenje ne mara, da nimamo sreče? Ali pa bomo sprejeli, kar se nam je zgodilo, se vprašali, kaj se iz tega lahko naučimo in bomo hvaležni, da smo zaradi svojih izkušenj zrasli kot oseba?

Tisti rek, Kar me ne ubije, me okrepi, pač res ni iz trte zvit. Čisto vsaka preizkušnja nam toliko da, le da se tega težko zavemo takoj. Čez leta pa nam je ponavadi jasno.

„Če se ne bi pred leti sprla s tistim fantom, ki se mi je zdel popoln, danes morda ne bi bila poročena z moškim mojega življenja.“
„Če ne bi izgubila službe, se morda nikoli ne bi začela poklicno ukvarjati s svojim hobijem, ki mi danes prinaša več denarja in veselja kot katera koli služba.“
„Če se ne bi odločila za napačen študij, ne bi spoznala kopice čudovitih ljudi, ki so bili takrat moji sošolci.“

Kar pomislite, kaj slabega se vam je zgodilo v življenju, in ugotovili boste, da se je kasneje iz tega vedno izcimilo vsaj nekaj dobrega. Če ne drugega, ste se nekaj naučili o sebi ali o drugi osebi, zagotovo ste dobili tršo kožo in zagotovo vam je to kdaj kasneje prišlo prav. Ni res?

Tudi sama sem imela nešteto takih izkušenj in morda sem prav zato v svoj prvi roman Hotel Lavanda vpletla nauk: V vsem slabem je nekaj dobrega. Glavni junakinji Valentini se zgodi toliko slabega, da huje že skoraj ne bi moglo biti. Pa vendar jo prav to spodbudi, da za seboj pusti vse staro in gre novemu, boljšemu, zabavnejšemu naproti.

Vsaka bolečina, vsaka preizkušnja nam prinese spremembe, učenje in rast – vse tisto, kar je smisel našega življenja. Kam pa bi prišli, če bi ves čas capljali na istem mestu? Nikamor, seveda, in še dolgočasili bi se.

Mnogo bolj zabavno je življenje, ki nas nosi na svojih valovih – včasih nas pripelje tudi nekam, kjer je malo bolj temno, a vendar je vredno potrpeti, ker vemo, da se bomo že naslednjič znašli pod palmo na rajskem otočku. Naj valoví!

Sledi mi na Facebooku!